DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH

Obdobje adolescence je bilo od nekdaj zaznamovano s spremembami in pomembnimi odločitvami, ki vplivajo na mladostnikovo življenje v prihodnosti. V zadnjih letih se tema duševnega zdravja vedno pogosteje pojavlja v povezavi z mladimi. Posebna pozornost velja duševnemu zdravju mladih s čustvenimi in vedenjskimi težavami, saj ti v procesih osamosvajanja nimajo enakih razmer in sposobnosti za spoprijemanje s težavami kot vrstniki, na kar vplivajo njihove izkušnje, neustrezni vzgojni pristopi in disfunkcionalni družinski vzorci. Na razvoj in potek čustvenih in vedenjskih težav ter v nekaterih primerih tudi težav v duševnem zdravju vse bolj vplivajo tudi nemoč šole, institucij in vrzeli v sistemski podpori posameznikom (npr. neodzivnost CSD, (ne)dostopnost svetovalnih storitev), nezmožnost samoregulacije v zvezi z vsebinami na spletu in tehnologijo na splošno in nezmožnost čustvene regulacije. Za obvladovanje teh  negativnih dejavnikov so potrebne intervencije in strategije, ki mladim s težavami niso na voljo. Naraščajoči vpliv na duševno zdravje mladih imajo tudi družbena omrežja, z njimi je pogosto povezano spletno nasilje in različne oblike zlorab (spolne, čustvene, materialne itd.). Še vedno smo tudi priča posledicam, ki sta jih ustvarila izolacija in zapiranje šol v času epidemije covida-19.

V tem sklopu se bomo spraševali, kateri so najpogostejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za nastanek duševnih težav pri mladih ter po katerih strategijah spoprijemanja najpogosteje posegajo; kako sistemi, v katerih živimo, vplivajo na naše počutje in zakaj; katere duševne težave in motnje se najpogosteje pojavljajo med mladimi in zakaj je tako; kakšna je urejenost programov pomoči na državni ravni ter kje so njihove prednosti in pomanjkljivosti; kaj mladi pogrešajo pri iskanju pomoči; kakšni so sodobni in inovativni pristopi ter metode dela, ki se izkazujejo kot učinkoviti pri pomoči mladim v stiski. K sodelovanju s prispevkom vabimo vse, ki se z opisanim področjem ukvarjajo v praksi in/ali raziskovalno.

TRAVMA IN TRAVMAPEDAGOGIKA 

Zadnjih nekaj desetletij raziskovanja travme je prineslo izsledke, ki so pomembno spremenili in razširili razumevanje travme in predvsem njenih posledic. Poleg diagnosticiranega posttravmatskega stresnega sindroma ( TSD – post traumatic stress disorder) se na področju mentalnega zdravja vedno več govori tudi o C-PTSD (complex post traumatic stress disorder), ki se v nasprotju od PTSD-ja razvije po kronični izpostavljenosti neugodnemu in neustreznemu okolju, predvsem v času odraščanja. V praksi to pomeni, da je delovanje človekovega živčnega sistema v tem primeru močno okrnjeno in da posameznik dražljaje drugače doživlja in regulira, kar se kaže v njegovem zaznavanju, čustvovanju in vedenju.  Ob hitrem spreminjanju sveta, povečanju dražljajev in življenju v vedno manj ustreznih okoliščinah je vedno več otrok in mladostnikov deležnih razmer, v katerih so akutno in kronično izpostavljeni travmatskim dogodkom, zato je poznavanje tega področja in delovanje s pristopom, temelječim na razumevanju travme, postalo nujno potrebno za vsakega mladinskega delavca.

V tem sklopu bomo odkrivali, kako prepoznavati oblike travme v našem delu, kje je meja med stisko in travmo in kako uporabiti različne pristope in oblike dela, ki upoštevajo travmo (trauma-informed). Iskali bomo razloge, vzroke in sisteme, ki pripomorejo k neoptimalnemu razvoju živčnega sistema; kako se to kaže v posameznikovem življenju in njegovem razvoju; raziskovali nove in inovativne pristope, ki prestopajo okvire individualnega terapevtskega dela in so uporabni za mladinske delavce v vseh sistemih pomoči ter spregovorili o izzivih in omejitvah.

INOVATIVNE DEJAVNOSTI NA PODROČJU ŠPORTA IN UMETNOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami ne moremo prezreti pomena in učinkov različnih športnih in umetnostno-kulturnih dejavnosti, zato tudi na 5. mednarodni konferenci ohranjamo njim posvečen vsebinski sklop.

V prispevkih naj bo v ospredju inovativnost in učinkovitost pristopov k dejavnostim v športu in umetnosti, v katerih kot strokovnjaki prepoznate pomemben prispevek k dobrobiti populacije, ki se ji posvečamo na konferenci.

Formalno in neformalno izobraževanje je za ranljive mlade izjemnega pomena. Kljub temu se ti pogosto soočajo z ovirami pri dostopu do teh priložnosti. Neformalne oblike izobraževanja ter prilagoditve in ustvarjalnost v formalnem izobraževanja mladim ponujajo možnost za odkrivanje življenjskih priložnosti, učenje socialnih veščin, razvijanje potencialov, krepitev šibkih področij ter usmerjanje v kreativno preživljanje prostega časa, povezano z njihovimi interesi.

V tem vsebinskem sklopu pričakujemo prispevke, povezane z umetnostjo, kulturo in športom. Zanimale nas bodo nove, aktualne oblike in metode poučevanja in vzgoje, ki vključujejo uporabo raznih didaktičnih pripomočkov, medijev in prilagoditev v sistemu izobraževanja. V ta tematski sklop spadajo tudi neformalne oblike dela na področju umetnosti in športa, predstavitve različnih projektnih oblik izobraževanja ter specializiranih programov in pristopov v organizacijah za reševanje težav pri izobraževanju mladih iz ranljivih skupin. V sklopu konference želimo spodbuditi razpravo o inovativnih oblikah dela na področju športa in umetnosti ter prepoznati prakse, ki mladim pomagajo pri osebnem razvoju, socialni integraciji in premagovanju življenjskih izzivov.

DIGITALNO IN ANALOGNO

Strokovne izkušnje in raziskave kažejo, da opažamo pri vse več otrocih znake telesne neaktivnosti in zanemarjenosti. Te težave so pogosto posledica prezaščitenosti, pomanjkanja gibanja ter omejenih priložnosti, kar med drugim vpliva na razvoj motoričnih sposobnosti in vsakodnevnih spretnosti. V praksi strokovnjaki opažamo pomembne vrzeli v razvoju in doseganju zrelosti tudi pri otrocih s posebnimi potrebami. Omenjene težave lahko delno povežemo s posledicami digitalne zasvojenosti, ki otežujejo optimalen razvoj na socialnem, čustvenem, kognitivnem in gibalnem področju. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da sta napredek v tehnologiji in digitalizacija prinesla tudi številne izboljšave pristopov pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, iskanju rešitev in možnosti učinkovite pomoči na različnih razvojnih področjih. 

Digitalni svet prinaša svojevrstne izzive. Vse več otrok se spopada z odvisnostjo od digitalnih naprav, kar se kaže v motnjah na socialnem in čustvenem področju, pri razvoju miselnih procesov, gibalnem razvoju in motoriki. Zato se v strokovnih in znanstvenih krogih ponovno poudarja pomen izkustvenega učenja, ki je odmaknjeno od digitalnega okolja.  

V praksi sta se kot protiutež standardnim učnim in vzgojnim programom vzpostavili doživljajska pedagogika in izkustveno učenje. V tematskem sklopu nas zanima odnos med analognim in digitalnim. Iskali bomo odgovore na vprašanja, kakšen napredek in katere rešitve je prinesel digitalni razvoj ter katere izzive smo s tem odprli. Poleg tega bomo preučili, kako lahko analogni pristopi prinesejo inovativne rešitve, ki zmanjšujejo primanjkljaje, in na kakšen način lahko razvijamo sinergijo med analognim in digitalnim v mladinskem delu, da se medsebojno dopolnjujeta in izboljšujeta. 

V ta sklop spadajo predstavitve prispevkov z obeh področij, tako analognih kot digitalnih metod pridobivanja znanj, spretnosti in izkušenj ter vsebin in metod doživljajske pedagogike, gozdnih šol, gibalne pedagogike, pedagogike igre in drugih oblik strokovnega dela, ki predstavljajo primere dobrih praks. Prispevki naj predstavijo strukturirane in načrtne oblike in metode dela z mladimi, ki imajo čustvene in vedenjske motnje, in so namenjene zmanjševanju primanjkljajev na različnih področjih.  

Poleg navedenega spadajo v ta sklop tudi prispevki, ki podpirajo uporabo digitalnih orodij kot sredstva pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, npr. kot pomoč pri individualizaciji snovi, za spodbujanje motivacije ter kot podpora pri organizaciji in razvijanju večje osredotočenosti. Cilj tega vsebinskega sklopa je izmenjava idej, izkušenj in inovativnih pristopov, ki bodo mladostnikom ter mladinskim delavcem in pedagogom pomagali krmariti skozi izzive digitalne dobe ter bodo spodbujali celostni razvoj mladostnikov s povezovanjem z naravo, izkustvenim in doživljajskim učenjem. 

DELO NA SEBI ZA RARZBREMENITEV MLADINSKIH DELAVCEV

»You teach what you know, but you reproduce what you are.«

Delo z mladimi zahteva celostnega človeka, ki poseduje strokovno znanje ter učinkovita orodja in pristope za pomoč pri svojem delu. Odnos, ki ga vzpostavimo z mladostnikom, je pomemben za njegov nadaljnji razvoj in je eden pomembnejših dejavnikov uspešnosti dela z njim. Da bi gradili zdrave odnose, moramo v njih vstopati avtentično, iskreno, zrelo, za kar moramo razvijati svojo osebnost. Pri delu se srečamo z mnogimi izzivi, vprašanji, ovirami, dvomi, glede katerih znotraj sistema ali institucij velikokrat ne dobimo podpore, ki bi nam pomagala dileme razrešili. Če odnos gradita oba individuuma, pri čemer mladinski delavec prevzema večjo vlogo in odgovornost, kako torej odnos razvijati na zdrav način, ki nas na dolgi rok ne izčrpa?

V sklopu teme se bomo posvetili praksi čustvene regulacije, rasti in samozavedanja, tokrat usmerjene na mladinskega delavca. Zanimalo nas bo, kako skrbeti za svoj um, profesionalno držo, etičnost in v odnosu najti avtentičnost, ki nam omogoča, da ne izgubimo iskrice, motivacije in zagona za delo; kako krmariti med izzivi in dilemami, ki jih prinašajo mlajše generacije in kljub našemu zorenju z njimi ne izgubiti stika; kako najti lasten pristop, ki spoštuje naše močne točke in nam obenem daje možnost za rast; katere tehnike in metode sproščanja lahko uporabimo za rast in krepitev svoje profesionalne identitete.